Studio Siposh ob zaključku leta
Ob koncu leta je končno čas, da se ozrem na preteklo leto. Gotovo to ni najbolj objektiven pogled, je pa le enkrat na leto čas, ko imam lahko pred očmi skupek vseh dogodkov, ki je zaznamovalo mene in mojo ekipo. Včasih si preveč preprosto predstavljamo, da so pomembni dogodki v letu le projekti in narekujejo celoten spekter dogajanja v filmski ekipi, vendar sem se to leto naučil, da temu vsekakor temu ni tako. Od prvih izkušenj kot delodajalec, do vse večjega poudarka na vlogi producenta; vse to in še več je zapolnjevalo leto 2017 in je gotovo predstavljalo prehod v bolj resno fazo filmskega ustvarjanja. Ta zapis pišem popolnoma iz svoje perspektive: zavedam se, da se za mnoge naši uspehi zdijo zavidljivi, drugim pa so le majhni koraki, ki so jih sami že prehodili.
Za začetek nekaj številk.
Studio Siposh leta 2017 v številkah:
- 111 režiranih minut,
- prepotovanih več kot 50.000 kilometrov,
- 6000 delovnih ur notranje ekipe.
Letošnji projekti so vsekakor bili stopničko višje na marsikateri ravni. Posebej pa bi izpostavil tri projekte, od tega pa je en še v dogajanju oz. razvoju.
Cleveland
to leto celo dvakrat. Prvič spomladi, ko sta nastala dva kratka projekta, meni posebej ljubi pa je vsekakor kratek portret o dr. Ediju Gobcu, ki govori o slovenskih ameriških izumiteljih in inovatorjih. Drugič pa avgusta, ko sem slovenski skupnosti predvajal dokumentarni film o škofu Antonu Vovku Goreči škof, z Martinom pa sva poleg različnih kadrov z dogodkov posnela še kopico intervjujev za kratek film o slovenski pristavi. V Cleveland se vsekakor v kratkem vrnem; veliko več boste v povezavi s Clevelandom in filmom, ki nastaja, prav gotovo slišali v 2018.
Militia Immaculatae
Ravno nekaj dni nazaj sem izvedel, da je bil ta kratki film sprejet na filmski festival v ZDA (Christian Family Film Festival), kjer pa se ni prvič pokazal ameriški publiki. Že ob izidu filma je film opazil ameriški bloger "The Catholic Gentleman" in povezavo do filma delil po svojih omrežjih. Kmalu po izidu je nastala še hrvaška različica filma, v nastajanju pa so tudi še različice v drugih jezikih. Do danes smo lahko tako ponosni na skupno več kot 27.000 ogledov!
Goreči škof
55-minutni dokumentarni film je do sedaj doživel že več kot 30 projekcij po Sloveniji, predvajal pa se je tudi v Argentini in ZDA. V Sloveniji ima načrtovanih še kar nekaj projekcij v začetku leta 2018, na TV Slovenija se bo predvajal v postnem času, DVD-ji filma pa so na voljo v Sloveniji in Clevelandu.
Ravnokar pa sem izvedel tudi svežo novico, da je na filmskem festivalu v Virginii, ZDA, prejel nagrado za najboljši dokumentarni film! Tako si sedaj lasti že 2 nagradi iz tujine, njegova pot pa še daleč ni zaključena.
Projekti, ki so zaznamovali 2017, so vsekakor eni mojih najljubših do sedaj. Kreativna svoboda, ki mi je pri projektih dana, mi dopušča, da je lahko stil vedno bolj enotno prisoten skoraj pri vsakem projektu. Goreči škof in Militia Immaculatae sta vsekakor letošnja favorita in za oba sem izredno hvaležen, da sta prišla v naše roke. Seveda vseh teh projektov ne bi bilo brez sodelovanja talentiranih in zanesljivih sodelavcev, tako da gre zahvala prav vsem; hvala - Vid, Rok², Janez, Tim, Matjaž in mnogi drugi.
Na koncu pa še nekaj besed o novem imenu in novem logotu. Ideja se je začela že v začetku leta, končno podobo pa dobila šele ob njegovem koncu. Preimenovanje v Studio Siposh se je po nekaj letih zdela edina prava in logična poteza. Besedna skovanka "haritude", ki sva jo s Timom izumila leta 2012 v Los Angelesu, je pravzaprav nastala zaradi prijetnega srečanja z gospodom Harry-jem v mestu filma (harry's attitude = haritude). Za seboj je nosila zanimivo zgodbo, vendar je v Sloveniji vedno predstavljala izziv za ljudi, ki so se prvič srečali z njo. Tako je večkrat postajala prenekatera varianta le-te besede ali pa je ljudje niso niti upali izgovoriti. Z nekaj poslovnimi izkušnjami več in bolj jasno vizijo, kaj v prihodnosti želim, pa je Studio Siposh prava izbira za skok v novo leto in novo obdobje.
Z Markom Magistrom, oblikovalcem novega logota, sva skupaj preživela kar nekaj časa ter ugotavljala najboljšo obliko za naš studio. Marko ima res žilico za oblikovanje in mislim, da je končni rezultat fenomenalen. Vodilna misel pri oblikovanju pa je bil slogan, ki spremlja skoraj vse naše filme:
“Wonder is the most human of all emotions.”
In kaj bo naslednje leto, ob letu osorej? No, nekaj idej o tem že imam, gotovo pa bo 2018 zelo pestro in zanimivo leto. Zaenkrat pa so na mestu lahko le želje - da naj bo leto 2018 polno izzivov, idej in dogodivščin. Kaj točno bomo pa še videli ;)
