Druga zapoved
Druga zapoved pravi: “Ne skruni Božjega imena!” Njeno bistvo bomo raziskovali preko navdihujoče zgodbe Ivane Orleanske ter življenjske izkušnje dekleta, preko katere bo razkrila pomen spoštovanja Božjega imena.
“Danes tako kot vedno Deset besed postave zagotavlja edino pristno osnovo za življenje posameznikov, družb in narodov; so edina prihodnost človeške družine. Deset zapovedi ni samovoljno naložil tiranski gospodar. Napisane so bile na kamen, predvsem pa so bile zapisane v človekovo srce kot univerzalni moralni zakon, ki velja vedno in povsod.”
Pripovedovalec
Zdaj že lahko najavimo, da smo se predstavitev zapovedi lotili po znanem vrstnem redu. Tako sledi zapoved: Ne skruni Božjega imena!
Skozi epizodo in zapoved nas bo pospremil pripovedovalec Miha. Naj bo področje še tako novo, tudi zahtevno - veliko pomeni, če nam je predstavljeno na jasen in razumljiv način.
Da pa boste lahko vsebine posamezne epizode Dekaloga še bolje spoznali, so vam na voljo tudi kateheze, tako za mlajše kot tiste malo starejše.
Profesor
‘‘Druga Božja zapoved tako pred nas postavlja vprašanje: Ali nosim Božje ime tako, kot je prav?''
Bogato znanje našega strokovnega sodelavca p. Mirana se neposredno in z jasno besedo razgrne gledalcu skozi posamezno razlago. Z njegovo pomočjo dobimo hiter vpogled v osrčje pomena posamezne zapovedi, ki nas kar vabi k dodatnemu raziskovanju.
Kaj je bistvo tega pravilnika, ki je že tako dolgo vklesan v zavest človeštva in okrog katerega se vedno znova vrti naša civilizacija?
Sveta Ivana Orleanska
Upodobitev lika, ki je zelo dobro znan in o katerem imamo morda že izdelane svoje predstave, je za vsakega ustvarjalca izziv. Zlasti, če je osebnost že dobila svojo filmsko upodobitev - večkrat. Podviga smo se z navdušenjem lotili.
Gledalce bomo popeljali v 15. stoletje, v osrčje Francije, kjer se srečamo s skromno, a odločno Ivano, danes poznano kot sv. Ivano Orleansko.
Pričevalka Pija
Tudi v novi epizodi najdete navdihujočo izpoved o iskanju odgovorov, ki jih včasih s preizkušnjo iz nas želi izvabiti življenje.
Za zgled dejavnega iskanja odgovorov in Resnice resnično ni nujen pogled v daljno preteklost; dovolj je pogled že danes in okrog nas. Koliko mogočnih, včasih težkih, a navdihujočih zgodb se skriva med nami!
“Človeka varujejo pred pogumno močjo sebičnost, sovraštva in laži. Razkrivajo lažna božanstva, ki ga zasužnjujejo: samoljubje vse do izločitve Boga, hlepenje po oblasti in užitkih, ki sprevrača red pravičnosti in zmanjšuje naše človeško dostojanstvo in dostojanstvo našega bližnjega.”
Oglej si kateheze na spletu:
Srečanje za otroke in mlade ob Dekalogu
Uvodno sporočilo:
Pričujoče besedilo se navezuje na drugo epizodo Dekaloga. Ustvarjeno je bilo za pomoč katehetom pri pripravi kateheze. Njegov namen je predstaviti vsebino druge Božje zapovedi ter njen pomen za naše življenje.
Povezave za dodatno pripravo:
- https://youtu.be/pFemAFXCQ9Q
- https://www.youtube.com/watch?v=nI8OtOfzUDE
Uvod:
V krogu vsak pove, kaj se mu je ob ogledu epizode vtisnilo v spomin, kaj si je najbolj zapomnil.
Kviz:
1. Katera beseda manjka? “Ne _______ Božjega imena.”
skruni
2. Ali so stari Izraelci smeli izgovarjati Božje ime?
Ne.
3. Katera država je domovina svetnice Ivane Orleanske?
Francija.
4. Kaj je sv. Ivana Orleanska pred smrtjo držala v rokah?
Križ.
5. Dopolni: “Vsi, ki smo krščeni, nosimo ______ ime.”
Jezusovo
6. So kletvice samo besede brez pomena?
Ne.
To lahko preverimo z eksperimentom z rižem. V dve posodici damo enako količino kuhanega riža. Posodici, ki jo poimenujemo »Sovraštvo« govorimo grde besede in žaljivke, drugi, ki jo označimo kot »Ljubezen«, pa govorimo prijazne in spodbudne besede. Na sliki je vidno stanje riža po enem mesecu takega govorjenja. Riž, v desni posodici z oznako Ljubezen, je ostal dober, riž v levi posodici, z oznako Sovraštvo, pa je splesnel in se pokvaril.
(Vir: https://www.youtube.com/watch?v=31shlv5Z71A)
Pogovor v skupini:
Besede, ki jih izgovarjamo, niso samo zvoki, temveč imajo svoj pomen in težo. Vsaka beseda nosi svoje sporočilo, izraža čustva, želje in ima svoj pomen tudi na globlji ravni. Naš odnos in besede, ki jih pri tem izrekamo, vplivajo na vse okoli nas: na ljudi in tudi na svet, ki nas obdaja; na rastline, živali in celo na hrano.
Osebne izkušnje
Kakšen odziv in kako močne posledice imajo besede šele na nas, ki jih slišimo in jih razumemo!
- Pomislite na primer na pohvalo. Kako se počutite, ko vas nekdo pohvali? (Počutimo se vredni in opaženi, bolje smo razpoloženi, imamo več moči za vztrajanje …).
- Kaj pa, ko vas kdo graja in se jezi na vas? (Počutimo se prizadeti, zavrnjeni in nepomembni, nimamo volje za vztrajanje, nasploh se počutimo slabo, sram nas je …).
Dobra beseda blagoslavlja, izkazuje ljubezen, neguje našo dušo, slaba beseda pa preklinja, ruši in prizadene.
Božje ime lahko skrunimo ali slavimo tudi z dejanji. Pri sveti Ivani Orleanski smo videli, da je Boga poveličala s tem, da je plemenito prenašala trpljenje, ki so ji ga drugi prizadejali zaradi vere. Tudi s tem, ko naredimo nekaj iz ljubezni, se darujemo za drugega, pokažemo, da je Bog vreden vse naše ljubezni.
Po drugi strani pa Božje ime skrunimo, če imamo zaničevalen odnos do Boga in do Cerkve oz. se sploh ne trudimo zanj ter Bogu ne izkazujemo dolžnega spoštovanja. Greh je tudi, če prelomimo obljubo ali prisego.
Tako se sami lahko odločimo, kakšen bo naš odnos z Bogom. Bomo ta odnos negovali ter Boga častili ali pa bomo Boga zaničevali ter skrunili njegovo ime?
- Kaj sploh pomeni skruniti? (Izgovarjati po nemarnem, preklinjati, prisegati pri Bogu …)
- Kaj pa je nasprotje od tega? (Božje Ime izgovarjati z globokim spoštovanjem, ga slaviti, častiti, blagoslavljati, ga hvaliti, se mu zahvaljevati …).
Kakšne pa so vaše izkušnje?
- So kletvice prisotne v vašem vsakdanjem življenju? Kje jih srečujete? (Doma, v filmih, glasbi, na ulici …)
- Kaj mislite, zakaj tako pogosto slišimo kletvice? Zakaj ljudje tako pogosto kršimo drugo Božjo zapoved?
- Vam je ob preklinjanju neprijetno?
- Čutite nelagodje ali bolečino, ko drugi okrog vas preklinjajo? Zakaj?
- Ali kdaj koga opozorite na to, naj neha preklinjati?
- Ali sami obžalujete izrečeno kletvico?
- Premislite, kako pogosto preklinjate ali govorite grde besede. Razmislite, kaj kletvice, ki jih izgovarjate, pravzaprav pomenijo ter koga ali kaj preklinjajo? Mar niso to ljudje ali stvari, ki so nam najbolj sveti?
- Kaj boste naredili, da grdih besed in kletvic ne boste več izgovarjali? Lahko si npr. izberete kakšno motivacijo: npr. nagrado za vsako grdo besedo, ki je ne boste izrekli, ali kazen, katere izkupiček potem podarite potrebnim.
Preklinjanje je velik problem, na katerega večina ljudi sploh ni pozorna. To niso samo besede, ki ničesar ne spremenijo. Sem spadajo tudi nespoštljivi pogovori o ljudeh in stvareh, ki so vsakemu izmed nas pomembni in sveti. Predstavljajte si, na primer, da bi ljudje grdo govorili o vaši družini, zaničljivo izgovarjali imena vaših staršev, jih blatili in preklinjali.
Bi bile to za vas še vedno samo besede?
Tudi izrazi, ki so povezani s spolnostjo so vredni posebnega spoštovanja. Naša telesa so po krstu postala svetišča Svetega Duha, prebivališča samega Boga. Bog nas je ustvaril po svoji podobi, kot moškega in žensko, in želi, da bi ga tudi z našimi telesi slavili. Vsaka beseda ali kletev, ki nespoštljivo ali prostaško govori o spolnosti, je zato zelo ponižujoča do nas samih in do Boga.
Bog je svet in njemu pripada največje spoštovanje. Če izrekamo Božje ime nepremišljeno, kaj šele v kletvicah, skrunimo njegovo ime. Ne dopustimo, da bi nas okolica zavedla v slab in zaničevalen odnos do Boga, vere in Cerkve.
S preklinjanjem in grdim govorjenjem Boga žalimo, druge in sebe pa ponižujemo. S preklinjanjem obenem teptamo dostojanstvo človeka, ki je bil ustvarjen po Božji podobi.
»Nobena umazana beseda naj ne pride iz vaših ust, marveč le dobra, da bi bila ob potrebi v izgrajevanje, da bi podelila milost tistim, ki poslušajo. Ne žalostite Božjega Svetega Duha, s katerim ste bili kot s pečatom zaznamovani za dan odkupitve. Naj izginejo med vami vsakršna ujedljivost, vsakršno besnenje, jeza, rohnenje in preklinjanje z vsakršno hudobijo vred. Bodite drug do drugega dobrosrčni in usmiljeni ter drug drugemu odpuščajte, kakor je tudi vam Bog milostno odpustil v Kristusu.«
Ef 4,29-32
Dejavnost:
V zvezek si zapiši, kdaj se želiš posebej potruditi, da bi uporabljal lepe in spoštljive besede. (Na primer: Ko se bom prepiral s starši, se bom potrudil, da bom lepo
govoril. / Ko bom s sošolci, ne bom uporabljal grdih besed, ki jih uporabljajo drugi.)
Poskus z rižem
- Potrebuješ: kuhan riž; vodo; tri posodice, ki se neprodušno zaprejo.
- Postopek: V posodice damo enako količino riža − približno do polovice − in dolijemo toliko vode, da pokrije riž. Trdno zapremo s pokrovčkom.
Da ne bi pomešali, katera posodica je katera, na eno narišemo ali nalepimo oznako Ljubezen, na drugo nalepimo oznako Sovraštvo, tretjo pustimo brez oznake. Hranimo jih v temnem in hladnem prostoru, najbolje v kakšni omarici.
Prvi dve posodici vsako posebej, enkrat na dan, vzamemo iz omarice. Posodici in rižu z oznako Ljubezen govorimo lepe in spodbudne besede (npr. »Hvala!«, »Cenim te!«, »Rad te imam!«), drugi posodici z oznako Sovraštvo pa govorimo nesramne besede in se nanjo jezimo (npr. »Sovražim te!«, »Neumen si!«, »Pojdi stran!«).
Tretjo, neoznačeno posodico, bomo pustili en mesec v omarici in jo bomo popolnoma ignorirali.
To delamo en mesec vsak dan. Po 30 dneh vzamemo vse tri posodice iz omarice in pogledamo spremembe. Kaj se je zgodilo z rižem v vsaki izmed posodic?
Galerija slik iz epizode: