Arijanstvo

Arijanstvo je nauk, ki je zanikal Jezusovo božanskost in trdil, da Jezus ni enakega bistva z Bogom Očetom. To teološko vprašanje je sprožilo enega največjih razkolov v zgodovini Cerkve in je bilo razrešeno na prvem koncilu v Niceji leta 325.

Srečanje za odrasle ob Katehetskih kapljicah

Cilj

- Udeleženci spoznajo osnovne smeri arijanstva.
- Udeleženci zavzamejo stališče do osebe Jezusa Kristusa.
- Udeleženci se zavežejo k redni molitvi.

Predviden čas srečanja: nekoliko odvisno od številčnosti skupine, vendar ne dlje od 90 min. 

Pripomočki:

- posnetek Kapljic
- sveče
- podoba Jezusa Kristusa (lahko križ ali kakšna druga podoba)
- listki z iztočnicami za dvojice (en listek na dvojico)

Urejenost prostora:

Udeleženci sedijo v krogu, na sredini sveča in Jezusova podoba. Udeleženci naj imajo omogočen pogled na platno.

Predlog o poteku srečanja:

Po uvodni molitvi voditelj spodbudi pogovor po iztočnicah:

- Pogovor o večnosti v meni prebudi ...
- Če bi verjel, da Jezus ni Bog, bi se spremenilo ...
- Vera v Jezusovo božanstvo pomeni ...

Voditelj nato predstavi osnovne značilnosti arianizma, ki se je začelo širiti v 3. oz. 4. stol. po Kristusu. Arij, ki je bil Aleksandrijski duhovnik, je poudarjal štiri temeljne točke vere in sicer:

- da je samo Bog Oče zares Bog, ki je vsemogočen, neustvarjen in večen;
- da Jezus Kristus je sicer Božji Sin, ni pa istega bistva z Očetom. Da je Sin le v metaforičnem smislu in zato tudi ni pravi Bog;
- da je posledično Jezus najvišje ustvarjeno bitje, ki ga je Bog Oče sicer ustvaril iz nič, nima pa Božje vsevednosti in vsemogočnosti;
- in še posledično, ker Jezus ni pravi Bog, tudi Marija ni Božja mati.

Ti nauki so se hitro širili, saj so šli v človeško logiko. Zato je bilo nujno sklicati cerkveni zbor, ki bi o tem razpravljal in določil smer krščastva. Zbor v Niceji leta 325 je Arijevo razmišljanje in njegovo teologijo označil kot krivoversko in tako postavili teološko razmišljanje v pravo smer.

Voditelj povabi k ogledu Kapljic.

Po ogledu voditelj povabi k pogovoru v dvojicah, ki jim prej razdeli lističe, po katerih se bo odvijal pogovor:

- Jezus Kristus je zame ...
- Jezusova lastnost, ki me najbolj navdušuje, je ...
- Ta lastnos mi je zelo pomembna, ker ...
- Ko to lastnost živim in prepoznavam v življenju, se počutim ...

Pogovor poteka tako, da eden izmed dvojice daje iztočnico in drugi odgovarja. Mogoče je postaviti »podvprašanje« v smislu: »Zanimivo, povej mi, prosim, več.« Tisti, ki prvi odgovarja, to naredi na vse iztočnice. Po 15 (20) min se zamenjata in dokončata pogovor. Po koncu, naredita skupaj poročilo za vse.

Po plenumu voditelj povabi k zavezanosti posameznikov k redni molitvi. V kolikor je primerno, se lahko zavežejo za en molitveni obrazec, ki ga bodo člani skupine molili zase in drug za drugega do naslednjega srečanja.

Zaključimo s to molitvijo.