Blaženi Anton Martin Slomšek

Srečanje za odrasle ob Katehetski kapljici

Cilj: 

- Udeleženci spoznajo Slomškovo domoljubno dejavnost.
- Udeleženci zavzamejo stališče do domovine in svojega jezika.
- Udeleženci se zavežejo k bolj skrbni uporabi maternega jezika.

Predviden čas srečanja: nekoliko odvisno od številčnosti skupine, vendar ne dlje od 90 min. 

Pripomočki:

- posnetek Kapljice
- slika bl. Antona Martina Slomška
- na lističe izpisani Slomškovi izreki: 

• Druga žalost, katere moje srce boli, je slaba navada Slovencev, da se svojega rodu in jezika sramujejo.

• Ljubite svoj rod, spoštujte svoj jezik!

• Nekoč je bila vsaka bajtica hiša Boga, hiša molitve in petja v materinem jeziku.

• Materni jezik je najdražja dota, ki smo jo dobili od svojih staršev.

• Šola je Božji dar, v kateri se otroci uče spoznavati Boga, ljubiti domovino in opravljati dolžnosti.

• Ljubi Slovenci, ne sramujte se, marveč ljubite svoj rod, spoštujte svoj jezik!

Urejenost prostora:

Udeleženci sedijo v krogu, na sredini je slika bl. Antona Martina Slomška ter okoli nje položeni lističi z njegovimi citati. Udeleženci naj imajo omogočen pogled na platno.

Predlog o poteku srečanja:

Po uvodni molitvi voditelj povabi, da vsak udeleženec najprej zase prebere Slomškove misli in si v tišini izbere tisto, ki ga je najbolj nagovorila. Po približno 3 minutah izbiranja, sme vsak vzeti svojo misel oz. vsak gre k tistemu, ki je »njegovo« misel prvi vzel in se tako oblikujejo podskupine. V njih vsak udeleženec pove, kako ga misel nagovarja, v čem ga spodbuja in k čemu ga vabi. V skupini skušajo narediti povzetek misli za podelitev v plenumu. Za to delo voditelj nameni (glede na velikost podskupin) 3-5 minut na posameznika. Voditelj povabi, da se za podelitev v plenumu poročevalci izogibanjo negativnim sodbam, temveč iščejo pozitivne vidike razmer oz. rešitve, ki bi vabile k izgradnji družin, družbe in države. Vsaka podskupina izdela stavek vabila za uporabo maternega jezika in domoljubja.

Po plenumu voditelj povabi k ogledu Kapljice.

Voditelj nato narediti povzetek osnovnih življenjepisnih podatkov bl. Antona Martina Slomška:

Življenjepis bl. Antona Martina Slomška 

Anton Martin Slomšek se je rodil 26. novembra 1800 na Slomu pri Ponikvi. Starši so ga skupaj z župnikom poslali na šolanje iz vaške nedeljske šole najprej v Celje in nato v Ljubljano, kjer se je spoprijateljil s pesnikom Prešernom, ter v Senj in Celovec. Novo mašo je po duhovniškem posvečenju obhajal septembra 1824.

Pastoralno delo je začel kot kaplan na Bizeljskem in nato v Novi Cerkvi pri Vojniku. Od tod je šel v celovško bogoslovje za duhovnega voditelja bogoslovcev, kjer je ostal do leta 1838. Pot ga je vodila v Vuzenico, kjer je bil šest let dušni pastir. Leta 1844 so mu dodelili službo kanonika na škofiji v Št. Andražu v Labotski dolini na današnjem avstrijskem Koroškem. Po dveh letih kanoniške službe se je vrnil v Celje, kjer je prevzel službi župnika in opata. Štiri mesece po zadnjem imenovanju je bil 5. julija 1846 v salzburški stolnici posvečen v škofa.

Najpomembnejša Slomškova zasluga v času njegove škofovske službe je bil prenos škofijskega sedeža iz oddaljenega Št. Andraža v Maribor in preureditev škofijskih meja. Slovence na Štajerskem je združil v enotno škofijo, s čimer je zajezil potujčevanje. S tem se je zarisala narodnostna meja na severu, ki drži še danes. Mesto Maribor je postalo škofijsko središče in je doživelo razcvet v kulturnem, šolskem, versko-duhovnem in narodnostnem smislu.

Slomšek je bil velik kulturni delavec. Zavedal se je, da napredek raste s pomočjo pisane besede in zato je tudi sam veliko pisal. 

Škof Slomšek si je močno prizadeval za duhovno in študijsko oblikovanje duhovnikov. Organiziral in vodil je duhovne vaje ter uvedel pastoralne konference. Z ljudskimi misijoni je pri vernikih poglabljal vero in jih povezoval na ravni župnij.

Slomškovo delo in življenje se umeščata v pomemben zgodovinski trenutek. Trud je usmerjal v krepitev narodne istovetnosti in kulturnega napredka. Iz zgodovinskih dogodkov je hitro in prodorno izluščil pomembne odločitve za prihodnost.

Državno tajništvo Svetega sedeža je 15. februarja 1999 sporočilo, da Kongregacija za zadeve svetnikov potrjuje, da bo papež Janez Pavel II. (1978–2005) 19. septembra 1999 v Mariboru slovesno razglasil častitljivega Božjega služabnika Antona Martina Slomška za blaženega.

Voditelj povzame vabila za temeljitejšo skrb za jezik, domovino in vero. Vsak sprejme zase vabilo in zaključi: »Iz vseh teh vabil izberem ...«

Zaključimo z molitvijo k Slomšku:

Nebeški Oče!

Blaženi škof Anton Martin Slomšek

je luč na poti našega krščanskega življenja.

Naj nas spremlja njegov zgled in podpira njegova priprošnja,

da bomo v edinosti s teboj in med seboj napredovali

v veri, upanju in ljubezni in bodo uslišane naše prošnje za

njegovo kanonizacijo.

To prosimo po Kristusu, našem Gospodu. Amen.