Gnosticizem
Zgodnja krščanska Cerkev je gnosticizem označila za herezijo, saj je gnostična trditev, da je materialni svet zlo in da je odrešenje mogoče doseči le s skrivnim znanjem, nasprotovala uradnemu cerkvenemu nauku.
Srečanje za odrasle ob Katehetskih kapljicah
Cilj:
- Udeleženci spoznajo osnovne smeri gnosticizma.
- Udeleženci povežejo gnosticizem z aktualnimi razmerami.
- Udeleženci izpovejo vero v Jezusa Kristusa.
Predviden čas srečanja: nekoliko odvisno od številčnosti skupine, vendar ne dlje od 90 min.
Pripomočki:
- posnetek Kapljic
- sveča
- izpisan citat: “Je pa vera obstoj resničnosti, v katere upamo, zagotovilo stvari, ki jih ne vidimo.” (Heb 11,1)
- list z besedilom za vsakega udeleženca: “Čeprav je Cerkev razsejana po vsem svetu in sega do skrajnih meja zemlje, je po apostolih in njihovih učencih prejela vero v enega Boga, Očeta vsemogočnega, ki je naredil nebo in zemljo; in v enega Kristusa Jezusa, Božjega Sina, ki se je zaradi našega odrešenja učlovečil; in v Svetega Duha, ki je po prerokih oznanil prihod, rojstvo iz Device, trpljenje, vstajenje od mrtvih in vnebovzetje v mesu ljubljenega Kristusa Jezusa, našega Gospoda, ter njegov prihod iz nebes v Očetovem veličastvu za povzetje vsega in vstajenje mesa celotnega človeštva.”
- pisala
Urejenost prostora:
Udeleženci sedijo v krogu, na sredini so razni simboli različnih veroizpovedi.
Predlog o poteku srečanja:
Po uvodni molitvi voditelj razdeli liste z besedilom in pisala. Udeležence povabi, da vsak pazljivo prebere besedilo in podčrta tiste besedne sklope, s katerimi se težje strinja ali se mu ob njih postavljajo določena vprašanja, misli, spodbude. Zraven napišejo naslov molitve ali besedila, ki mu je to, kar imajo v rokah, podobno. Ugotovijo, da je to osnovni obrazec veroizpovedi, ki jo načeloma molimo pri vsaki nedeljski sveti maši in ob začetku rožnega venca. Veroizpoved Katoliške Cerkve je tisti obrazec, s katerim vernik izpove osnovne verske resnice. Obrazec se je v teku let nekoliko spreminjal, vsebina pa je ostala ista. Seveda pa so se in se še vedno ob določenih verskih resnicah ljudje tudi razhajali. Nekateri bi radi ne samo verovali ampak tudi vedeli – vsebino vere razumsko razložili, imeli zagotovilo za stvari, ki so človeku, ki je omejen na prostor in čas, nezaznavne.
Katehet udeležence povabi k ogledu Kapljic o gnosticizmu. Po ogledu se pogovorijo, v čem se je takratni čas razlikoval od sedanjega in v čem sta si oba podobna. Ugotovijo, da so tudi danes med ljudmi razširjeni pogledi na svet, ki skušajo iz vsake verske usmeritve potegniti najbolj ugodno in tako narediti neko svojo religijo. Težnje po komodnosti in izogibanju odgovornosti so vedno prisotne – od Adama in Eve naprej. Zavedamo se tega in zato skušamo živeti tako, kot izpovedujemo in k čemur nas vabi Gospod.
Krščanstvo ni vera elite niti ne želi vzgajati elite. Krščanstvo je vesela novica o odrešenju vseh ljudi. Lahko smo veseli in ponosni, da imamo po krstu pravico in dolžnost oznanjevanja v smislu Petrovega stavka:
“Gospoda Kristusa posvetite v svojih srcih. Vselej bodite vsakomur pripravljeni odgovoriti, če vas vpraša za razlog upanja, ki je v vas.” (1 Pt 3,15)
Ob koncu srečanja vsak izreče svojo obljubo:
Da verujem v Troedinega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha bom v tem tednu pokazal tako, da bom ...
Ko vsi povedo, izpovemo apostolsko veroizpoved.