Magdalena Gornik

Srečanje za odrasle ob Zlati katehetski kapljici

Cilj: 

- Udeleženci spoznajo glavne vsebine iz življenja Magdalene Gornik.
- Udeleženci zavzamejo stališče do vprašanja o trpljenju.
- Udeleženci se zavežejo zavestnemu življenju v postnem času.

Predviden čas srečanja: nekoliko odvisno od številčnosti skupine, vendar ne dlje od 90 min.

Pripomočki:

- posnetek Kapljice
- slika Magdagdalene Gornik
- večji križ
- trnova krona (ali slika)

Urejenost prostora:

Udeleženci sedijo v krogu, na sredini slika Magdalene Gornik ter okoli nje položen oz. postavljen križ, trnova krona.

Predlog o poteku srečanja:

Za začetek zmolimo psalm 22,1-20. Voditelj povabi k zbranosti in razmišljanju, kaj nam ta psalm želi povedati.

Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?
Besede mojih klicev so daleč od moje rešitve.
Moj Bog, k tebi kličem podnevi, pa me ne uslišiš,
k tebi vpijem ponoči, pa ne najdem pomiritve.
Ti pa si Sveti, prestoluješ v hvalo Izraelu.
Vate so zaupali naši očetje, zaupali so, in si jih osvobodil.
K tebi so klicali, in so bili rešeni, vate so zaupali,
in niso bili osramočeni.
Jaz pa sem črv, ne človek, ljudje me sramotijo,
ljudstvo me prezira.
Vsi, ki me vidijo, me zasmehujejo,
kremžijo ustnice, zmajujejo z glavo:
»Prepustil se je Gospodu, naj ga reši,
naj ga osvobodi, saj ima z njim veselje.«
Ti si mi pomagal iz telesa moje matere,
varoval si me na njenih prsih.
Tebi sem bil izročen od svojega rojstva,
ti si bil moj Bog že v materinem naročju.
Ne bodi daleč od mene, saj je stiska blizu,
saj ni nikogar, ki bi mi pomagal.

Razlil sem se kakor voda, vse moje kosti so se razklenile.
Moje srce je postalo kakor vosek, raztaplja se v mojih prsih.
Suha kakor črepinja so moja usta,
moj jezik se mi neba prijemlje;
v smrtni prah si me položil.
Tolpe psov so me obkrožile,
drhal hudobnežev me je obkolila;
prebodli so mi roke in noge.
Vse svoje kosti lahko preštejem,
oni pa me gledajo, pasejo oči na meni.
Razdeljujejo si moja oblačila in za mojo suknjo žrebajo.
Ti pa, Gospod, ne bodi daleč!
Moja moč, hiti mi pomagat!

Po molitvi katehet udeležence povabi k podelitvi tiste besede, besedne zveze, ki v posamezniku »zavibrira«, ga nagovori ali ga izziva. Udeleženci samo poslušajo in ne komentirajo niti razlagajo.

Nato povabi k ogledu kapljice.

Po ogledu voditelj na kratko obnovi življenje Magdalene Gornik. V pogovoru nato izpostavi povezavo med Jezusovim in Magdaleninim trpljenjem. Jezusovo trpljenje je bila cena našega odrešenja: »Kristusova smrt je velikonočna žrtev, ki po jagnjetu, ki odjemlje greh sveta, izvrši dokončno odrešenje ljudi, in hkrati daritev nove zaveze, ki ponovno pripelje človeka v občestvo z Bogom, ko ga spravi z njim po krvi, ki se preliva za mnoge v odpuščanje grehov« (KKC 613). Magdalenino trpljenje pa je njen, človeški odgovor na Božjo ljubezen. Katekizem pravi: »Kristus kliče svoje učence, naj vzamejo svoj križ in hodijo za njim, saj je trpel za nas in nam zapustil zgled, da bi hodili po njgovih stopnjah. V resnici hoče pridružiti svoji odrešilni daritvi pravi tiste, ki so prvi deležni njegovih dobrot« (KKC 618). Če gledamo na trpljenje tako, potem lahko zaslutimo smisel Magdaleninega življenja, žrtvovanja in darovanja. V vsakem primeru pa moramo priznati, da je trpljenje, posebej trpljenje nedolžnih, velika skrivnost, ki jo bomo nekoliko lahko razumeli šele v večnosti. Za ta svet nam, preprostim vernikom, ostane zakrita.

Ob koncu voditelj ponovno povab k molitvi začetnega psalma in ponovitvi tiste besede ali besedne zveze, ki udeležence v tem trenutku nagovarja (ni nujno, da je ista, kot na začetku).

Nato skupaj zmolijo še molitev za beatifikacijo Magdalene Gornik:

Vsemogočni Bog, Oče luči,
od tebe prihaja vsak dober dar.
Svojo služabnico MAGDALENO GORNIK
si obdaril s čudovitimi darovi mističnih milosti
in bogoljubnega življenja.
Usliši naše molitve in poveličaj jo,
da bo pred vesoljno Cerkvijo prišteta k zveličanim.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Oče naš … Zdrava Marija … Slava Očetu …

Dobri Bog, po priprošnji Magdalene Gornik mi podeli milost ...

Življenjepis Magdalene Gornik

Gora pri Sodražici se nahaja približno 50 kilometrov južno od Ljubljane in je skupno ime za pet naselij – Kržeti, Betonovo, Petrinci, Kračali in Janeži. Te majhne vasice ležijo na nadmorski višini okrog 885 metrov. Pod cerkvijo se v dolini razprostirajo Janeži – rojstna vas Magdalene Gornik.

V vasici Janeži se je 19. julija 1835 revnima kmečkima staršema, Ani in Jožefu Gornik, rodila deklica Magdalena. Bila je tretji izmed sedmih otrok. Istega dne so jo krstili v domači cerkvi Marije Snežne na Gori.

Magdalena je bila v svojih otroških letih povsem običajna kmečka deklica. Pomagala je staršema pri opravilih, rada je imela družbo svojih vrstnic. Skupaj so bile pri igri, delu in tudi molitvi, večkrat jih je poučevala v krščanskem nauku, ki ga je rada obiskovala. Bila je živahna in bistra deklica modrih oči in šibke postave, preprosta in blaga. Do ljudi je bila prijazna in ljubezniva. Prosti čas je največkrat porabila za molitev ali za poslušanje duhovnih pogovorov, posebno ljubezen je gojila do Jezusa v Najsvetejšem zakramentu.

Enajstletna se je spomladi leta 1847 po naročilu matere odpravila na polje po plevel za prašiče. Na poti do njive je Magdalena doživela prvo srečanje z nebeško Gospo. Magdaleni se je prikazala kot kmečka žena in jo vprašala, komu bo darovala svoje delo in če kaj ljubi Jezusa. Magdalena ji je odgovorila, da bo darovala delo Jezusu in da Jezus najbolje ve, če ga ljubi. Žene namreč ni spoznala. Nato se ji je žena predstavila kot Jezusova mati in mati vseh ljudi in da je namen njenega prihoda Magdaleno povabiti, naj se zahvaljuje Bogu za vse dobrote in mu daruje vsako delo ter da mora še močneje ljubiti njenega Sina – Jezusa. To videnje je zelo globoko seglo v Magdalenino srce, nikomur dolga leta ni povedala zanj. Od tedaj je Magdalena še več molila in se pozorno pripravljala na prejem prvega svetega obhajila.

Leta 1847 je Magdalena prejela prvo sveto obhajilo. Pri tem je Bog v njenem srcu vnel tako gorečo ljubezen, da so ji telesne moči pošle, tako da se je komaj mogla od obhajilne mize vrniti v klop. Ko je padla na kolena, da bi se zahvalila, je zaslišala glas z oltarja: »Nikomur ne povej, kaj si doživela.« Prepričana je bila, da slišijo glas tudi druge deklice. »Ne,« je glas nadaljeval, »one ne slišijo tega glasu, ampak samo ti. Jaz sem tisti, ki si ga pravkar zaužila.«

Magdalena ni tega doživetja povedala nikomur. Njena pobožnost pa je rasla in pri vsaki sveti maši je njeno srce bolj in bolj gorelo v ljubezni do Jezusa.

Kmalu zatem je začela obiskovati nedeljsko šolo, da bi se naučila brati, a ni trajalo dolgo, ko je Magdalena hudo zbolela. Čez nekaj mesecev se ji je zdravje tako poslabšala, da je morala ostati v postelji. Spremljale so jo hude bolečine v trebuhu in ni mogla jesti. Ljudje so opazovali, s kakšno izredno potrpežljivostjo je prenašala hude bolečine, brez vzdihljaja ali tožbe. Nobeno zdravilo ji ni pomagalo. Bolezen se je stopnjevala in bolečine so postajale vse hujše do avgusta 1848.

Z drugim videnjem Matere Božje, 2. avgusta 1848, je Magdalena ozdravela. Žena jo je povabila, naj svoje trpljenje prenaša potrpežljivo in ga naj daruje Bogu. Pri tem naj misli na Jezusa in njegovo trpljenje. Povabila jo je, naj Magdalena trdno zaupa v Jezusa in od njega bo prejela vse, tudi hrano za svoje zemeljsko življenje.

Mnogi so se po njenih besedah in zaradi izrednih milosti, ki so jih videli pri njej, zamislili nad svojim življenjem, se spreobrnili iz svojega starega načina življenja in začeli na novo, v prijateljstvu z Bogom.

Za časa njenega življenja je Cerkev pregledala njeno življenje s cerkveno preiskavo sodraškega župnika Jožefa Lesjaka in ugotovila, da so mistični pojavi pri njej pristni in da živi po strogih moralnih in verskih načelih.

Magdalena je do svoje smrti (23. februarja 1896) živela v posebni molitveni in mistični povezanosti z Gospodom. Obenem je bila zelo dejavna tudi v družbenem življenju — poučevala je otroke v nedeljski šoli, skrbela za gospodinjska opravila v župnišču na Blokah, obnovila kapelico in omogočila šolanje dvema študentoma. Pokojni župnik Kaplenek, pri katerem je stanovala, ji je poveril, da iz njegove zapuščine poravna dolgove, ki so nastali pri obnovi cerkve na Blokah. Čeprav Magdalena ni marala, da so jo ljudje hodili obiskovat zaradi mističnih pojavov, so kljub temu mnogi od blizu in daleč (Avstrija, Italija, Poljska (Galicija), Hrvaška) prihajali k njej, spraševali za nasvete, prinašali svoje težave in prosili za molitev.