Katehetske kapljice: Sveti Ambrož Milanski

Sveti Ambrož Milanski, eden od štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov, je bil ugleden škof in teolog, ki je s svojo modrostjo in avtoriteto močno vplival na oblikovanje krščanske doktrine v 4. stoletju.

Srečanje za odrasle ob Katehetskih kapljicah

Cilji:

- Udeleženci okvirno spoznajo življenje in delo svetega Ambroža.
- Udeleženci pomen pravega nauka za življenje po veri.
- Udeleženci se odločijo za korekten odnos do države in Cerkve.

Predviden čas srečanja: nekoliko odvisno od števila udeležencev, vendar ne več kot od 90 min.

Pripomočki:

- video posnetek o svetem Ambrožu,
- različne knjige in drugi tiskana besedila,
- računalniška tablica in telefon. 

Urejenost prostora:

Udeleženci sedijo v krogu, z možnostjo pogleda na platno. Na sredini prostora naj bo sveča. 

Predlog srečanja: 

Voditelj udeležence razdeli v manjše skupine in vsaki skupini da enega od pripomočkov: leposlovno knjigo, strokovno knjigo (leksikon), strip, časopis (revija), telefon, tablica ... Povabi, naj v skupini vsak predmet 10 min uporabljajo tako, kot se jim zdi najbolj primerno oz. smiselno. Po preteku časa, dopolnijo povedi (za pogovor naj bo na voljo 15 min):

- Za temeljito razumevanje sporočilnosti (uporabnosti), bi potrebovali ... (koliko časa)
- Če bi imeli dovolj časa, bi znanje, ki mi ga predmet posreduje, ohranili ... (koliko časa)
- Predmet bi lahko vedno znova uporabljali in v njem našli isto sporočilo ... (koliko časa)
- Za polno življenje je ta predmet nujen, zelo nujen, manj nujen, ne nujen, absolutno nujen (obkrožiti skupen odgovor). 

Nato voditelj povabi k ogledu kapljice o svetem Ambrožu. Sledi kratek povzetek življenjske zgodbe obeh svetnikov:.

Ambrož, rojen okoli leta 340 v Trierju, današnji Nemčiji, je bil ena najpomembnejših osebnosti zgodnjega krščanstva. Kot sin rimskega prefekta je prejel izvrstno izobrazbo, ki je obsegala retoriko in pravo. Že pri 34-ih letih je bil zaradi svojega dela in zgleda izvoljen za škofa v Milanu, čeprav takrat še ni bil niti krščen. Ker ni imel zadostne teološke izobrazbe, da bi svojo škofovsko službo dobro opravljal, je veliko študiral. V svojih pridigah je bil preprost in razumljiv vsem slojem ljudi. Hitro je postal znan kot cerkveni učitelj in dober govornik. Zgled učinkovitosti njegovega nauka je tudi spreobrnjenje svetega Avguština. Slednji je v svojih spisih pričeval za Ambroževo jasno, korektno in dosledno govorjenje in življenje. 

V odnosu do države si je Ambrož prizadeval za korekten in pošten odnos. Branil je pravice Cerkve, pa tudi spodbujal državnike k skrbi za najbolj uboge. Strukture Cerkve ni nikoli primerjal s strukturo države, saj je v Cerkvi videl stičišče za vse ljudi, narode in sloje. 

Voditelj udeležence povabi, naj povedo, kaj jih je pri gledanju kapljice posebej nagovorilo in kje vidijo povezavo med študijem in življenjem, med vero, kulturo in življenjem. Odgovoren kristjan ne more nikoli ločevati življenje znotraj cerkvenega občestva in življenja v družbi. To sta dve razsežnosti istega življenja in živimo ju v harmoniji in pravičnosti. Vsak nosi osebno odgovornost, da vedenje, ki ga ima, uporabi za izgradnjo boljšega sveta – zase in za ljudi okoli sebe. Nismo vsi poklicani, da bi bili Ambroži, predsedniki in voditelji ... Vsi pa smo poklicani, da naredimo v svojem najožjem okolju (doma in na delovnem mestu) to, kar je v naši moči, da zagotovimo varno in človeka vrednejše okolje. Zakonca sta drug drugemu ogledalo in zgled otrokom.

Ob koncu srečanja voditelj povabi udeležence, da vsak dokonča stavek: Želim si, da bi v našem svetu bilo več ... Ob koncu vsake misli voditelj reče: Gospod, usliši ga/jo. in vsi odgovorijo: Prosimo te, usliši nas.

Srečanje sklenemo z molitvijo Oče naš.