Sveti Avguštin iz Hipona

Srečanje za odrasle ob Katehetskih kapljicah

Cilj:

- Udeleženci okvirno spoznajo življenje in delo svetega Avguština.
- Udeleženci slišijo o pomenu spreobrnjenja v življenju.
- Udeleženci se odločijo za dejavno obhajanje zakramenta sprave.

Predviden čas srečanja: nekoliko odvisno od števila udeležencev, vendar ne več kot od 90 min.

Pripomočki:

- video posnetek o svetem Avguštinu,
- simbol zakramenta sprave: vijolična štola,
- Sveto pismo,
- izpisana dva stavka: najprej citat pisma Rimljanom (v toliko izvodih, kolikor bo malih skupin za pogovor): »Živimo pošteno, kakor se podnevi spodobi: ne v požrešnosti in v popivanju, ne v posteljah in v razuzdanosti, ne v prepirljivosti in v nevoščljivosti. Pač pa si oblecite Gospoda Jezusa Kristusa in ne skrbite za meso, da bi stregli njegovim poželenjem.« in še del iz molitve očenaš: »Odpusti nam naše dolge, KAKOR tudi mi odpuščamo.«

Urejenost prostora:

Udeleženci sedijo v krogu, z možnostjo pogleda na platno. Na sredini prostora naj bodo Sveto pismo, sveča in vijolična štola. 

Predlog srečanja:

Na začetku srečanja voditelj povabi k molitvi. Udeležence povabi, da imenujejo potrebe in želje (imena, razmere …) za katere bi radi molili. Nato voditelj povabi k ogledu kapljice o svetem Avguštinu. 

Sledi kratek povzetek življenjske zgodbe svetnika:

Rodil se je leta 354 v majhnem mestu na severni obali Afrike. Njegov oče, pogan, je bil močan zgled moške avtoritete, odločnosti in radovednosti. Mati Monika pa je bila kristjanka, ki je sina navdihovala k iskanju resnice in duhovni rasti.

Mladi Avguštin je bil strasten in živahen. Svoje dni je preživel v iskanju užitkov in razvedrila, vendar je v njem nenehno tlela želja po nečem globljem. Pot ga je vodila v Kartagino, kjer je študiral retoriko in filozofijo ter se zavzel za različne ideje in prepričanja. Nenehno je iskal odgovore na vprašanja o smislu življenja in človeškega obstoja. V svojem iskanju ga je pot zanesla tudi v Milano, saj je slišal o veličini in mogočnosti Ambrozijeve besede. Posebej pa ga je nagovoril stavek iz pisma apostola Pavla Rimljanom: "Živimo pošteno, kakor se podnevi spodobi: ne v požrešnosti in v popivanju, ne v posteljah in v razuzdanosti, ne v prepirljivosti in v nevoščljivosti. Pač pa si oblecite Gospoda Jezusa Kristusa in ne skrbite za meso, da bi stregli njegovim poželenjem.” (Pri tem voditelj razgrne citat, da je vsem viden.) 

Udeležence povabi, da se razdelijo v manjše skupine razmislijo in med seboj pogovorijo, kaj njim ta citat pove (če skupino sestavlja 5 ljudi, potem potrebujejo pribl. 30 min za pogovor). Avguština je vodil k radikalnemu koraku: zapustil je vse svoje iskanje, celo retorično izobraževanje in se posvetil samo Jezusovemu nauku. Glede na to, da so udeleženci na srečanju in jim Jezusov nauk ni tako tuj, kot je bil Avguštinu, je vendarle lahko spodbudno, če se med seboj pogovorijo, kaj kdo ob stavku iz pisma Rimljanom razume. Po pogovoru sledi plenum. Nato voditelj kratko povzame povedano in preide na preprosto razlago zakramenta svete spovedi: Sveta spoved je zakrament, ki na novo vzpostavi povezavo med človekom in Bogom in človekom in človekom. Da bi obhajanje zakramenta preseglo otoško sposobnost golega naštevanja grehov in da bi spovedanec v duhovniku lahko videl Gospodovega namestnika je primerno, da najprej vsak pri sebi prizna, da je grešnik. Ko priznamo svojo grešnost, lahko konkretno imenujemo svoja grešna dejanja = v veri, pred Bogom premislimo o stanju svoje duše, nato v srcu obudimo kesanje in sklenemo, da se bomo imenovanih grehov varovali oz. ne več ponavljali. Premislimo, kako bo naše spreobrnjenje vidno, kako bomo greh popravili. Nato obhajamo zakrament, po njem se Bogu zahvalimo za podeljeno odvezo in zmolimo pokoro. Spreobrnjenje je sad Duha in moč srca. V srcu obudimo hvaležnost, da smo zmogli videti, sprejeti in priznati svoje napake ter obudimo voljo po boljšem. 

Ob koncu srečanja (ali en drug jasno napovedan termin) naj bo možnost za obhajanje zakramenta svete spovedi. 

Srečanje sklenemo z molitvijo Oče naš in pred tem voditelj izpostavi stavek: Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo. Stavka ne razlaga, samo položi ga na sredino.