Sveti Justin Mučenec

Srečanje za odrasle ob Katehetski kapljici

Cilj:
- Udeleženci okvirno spoznajo življenje in mučeništvo svetega Justina.
- Udeleženci začutijo veliko odgovornost do življenja in mučeništva za vero.
- Udeleženci si prizadevajo za zvesto življenje po veri.

Predviden čas srečanja: nekoliko odvisno od števila udeležencev, vendar ne več kot od 90 min.

Pripomočki:
Zlata kapljica o svetem Justinu, pisala in papir za delo v skupini, flomastri za delo v plenumu, izpisani citati:
- Za nepravično vlado je mučenik bolj škodljiv kot upornik. (Massimo Taparelli D’Azeglio, italijanski pisatelj in politik)
- Ko umre tiran, se njegova vladavina konča. Ko umre mučenik, se njegovo kraljestvo začne. (Soren Aabye Kierkegaard, danski filozof in teolog)
- Kri mučencev je seme novih kristjanov. (Tertulijan, krščanski filozof, teolog in cerkveni oče)
- Lastnosti mučenca so biti, dajati, deliti. Lastnosti junaka so jemati, kršiti. (Erich Fromm, nemški psiholog in humanistični filozof)

Urejenost prostora:
Udeleženci sedijo v krogu, z možnostjo pogleda na platno. Na sredini prostora naj bo sveča. 

Predlog srečanja:
Voditelj po uvodni molitvi predstavi citata o mučencih in povabi k pogovoru. Če je skupina manjša, pogovori lahko potekajo v plenumu. Če skupina šteje več kot petnajst članov, voditelj udeležence razdeli v podskupine. V tem primeru dobi vsaka skupina enega ali dva citata. Za delo je predviden čas 15–20 minut.

Pri pogovoru voditelj uporabi naslednje iztočnice:
- Prebrano misel razumem kot …
- Ob prebrani misli me nagovarja …
- Ob prebrani misli se spomnim ...

Nato voditelj povabi k ogledu kapljice o svetem Justinu. 

Sledi kratek povzetek življenjske zgodbe svetega Justina.

Rodil se je v srcu Palestine, v mestu Flavia Neapolis, ki ga je dal postaviti rimski cesar Vespazijan na kraju porušenega Sihema. Čas njegovega rojstva postavljajo v prvo desetletje 2. stoletja. Njegovi starši so bili premožni naseljenci latinskega rodu. V mladosti je spoznaval razne filozofske šole, a noben filozofski sestav ga ni zadovoljil. 

V srcu mladega filozofa je srečanje prižgalo plamen, ki mu ni dal miru. Pošteno iskanje resnice ter ponižna in zaupna molitev sta Justina kmalu privedla do tega, da je sprejel vero v Jezusa Kristusa. Od tistega trenutka dalje je svoje življenje posvetil temu, da je z govorjeno in pisano besedo branil življenje kristjanov in njihov nauk. Oblečen v bel plašč kakor nekdanji grški filozofi, je začel potovati naokrog in oznanjati krščansko vero. Tudi kot kristjan ni smešil Platonovega mišljenja, temveč ga je uvedel v Cerkev. 

Pred letom 150 se je naselil v Rimu, kjer je imel šolo, v kateri je učil krščansko filozofijo in imel veliko učencev. Njegovo poučevanje je pripomoglo krščanski miselnosti do javnega ugleda. Njegovo mučeništvo dokazuje, da so se rimske oblasti bale njegovega vpliva.
Umrl je mučeniške smrti, najbrž leta 165. Na smrt ga je obsodil rimski prefekt Rustik, ki je bil tudi stoiški filozof. Med sodnim procesom mu je Justin rekel: »Nihče ni verjel Sokratu toliko, da bi bil za njegov nauk pripravljen umreti. Zaradi Kristusa pa so prezirali strah in smrt celo rokodelci in nevedneži.«

Voditelj udeležence povabi, naj povedo, kaj jih je pri Justinovem življenju in mučeništvu najbolj nagovorilo in v čem vidijo podobnost s sedanjim časom. Kristjani se včasih sramujemo javnega izražanja svoje vere. Ne grozi nam smrt, tvegamo pa posmeh ali norčevanje v smislu nazadnjaštva. Iskreno iskanje resnice nas lahko pripelje do nujnosti radikalne odločitve za Kristusa. Kaj nam to pomeni in kako se bi naša odločitev za Kristusa izrazila pred drugimi? 

Udeleženci naštejejo nekaj primerov: na primer redna udeležba pri nedeljski sveti maši, spodbujanje otrok za pošteno delo in izpolnjevanje dolžnosti, molitev pred obrokom tudi v javnosti, skrb za spoštljivo govorjenje in lep jezik …

Ob koncu srečanja voditelj povabi udeležence, da vsak dokonča stavek: Od današnjega srečanja si želim zapomniti ...

Srečanje sklenemo z molitvijo Oče naš.